ZAVOD SKOZI ČAS

Poznavanje preteklosti za oblikovanje prihodnosti: zgodovinske prelomnice v delovanju Zavoda

Z velikim ponosom vam predstavljamo zgodbo našega Zavoda, ki se skozi desetletja razvija in raste. V tej kroniki bomo osvetlili ključne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale našo institucijo in nas pripeljale do tega, kar smo danes. Od svojih skromnih začetkov do današnjega vpliva in dosežkov se bomo podrobno posvetili trenutkom, ki so zaznamovali našo pot. Pridružite se nam na tem zgodovinskem potovanju, da bomo skupaj raziskali bogato dediščino in inovativne korake, ki so nas pripeljali na vrh našega področja delovanja v Sloveniji in zunaj nje.

Ustanovitev Zavoda sega v daljno leto 1953. Prvi koraki so nas usmerili na pot, po kateri hodimo še danes.

Naj se naše potovanje začne.

  • 1953
  • 1954
  • 1955
  • 1956
  • 1962
  • 1963
  • 1965
  • 1966
  • 1968
  • 1969
  • 1970
  • 1971
  • 1973
  • 1974
  • 1975
  • 1979
  • 1983
  • 1986
  • 1988
  • 1989
  • 1990
  • 1991
  • 1992
  • 1993
  • 1994
  • 1998
  • 1999
  • 2001
  • 2002
  • 2004
  • 2005
  • 2007
  • 2008
  • 2009
  • 2010
  • 2011
  • 2013
  • 2014
  • 2016
  • 2018
  • 2020
  • 2021
  • 2022
  • 2023
  • 2024
1953

Zavod je z delovanjem začel 1. 10. 1953. Ustanovljen je bil z odločbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije. Poimenovali so ga Dom za duševno defektno mladino v Dornavi pri Ptuju. Svoje dejavnosti je pričel opravljati v dornavski graščini.
Prvi ravnatelj je bil prof. dr. Marijan Borštnar, zdravnik, specialist s področja psihiatrije ter profesor in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Velik humanist in entuziast. V času svojega strokovnega dela je veliko prispeval k razvoju skrbi za osebe z duševno motnjo. Upravnik doma je postal gospod Mihael Guček, ki je prevzel skrb za materialno-finančne pogoje življenja in dela v domu.

1954

1954

Oblikoval se je prvi kolektiv, ki je štel 39 zaposlenih, dve leti kasneje 58, zato je bilo potrebno graditi prva stanovanja za delavce. Ustanovljen je bil prvi habilitacijski oddelek v domu. Prvi vodja je bil gospod Adalbert Slekovec. Glavni cilj habilitacije je bil urjenje zaposlitvenih (ročnih) spretnosti in usvajanje osnovnih znanj iz šivanja in pletenja.

 

1955

1955

Obnoviti je bilo potrebno dornavsko graščino, saj stari baročni dvorec ni ponujal ustreznih prostorskih možnosti za izvajanje dejavnosti z otroki. Tega leta je bilo potrebno narediti obnovitvena dela na zunanjosti dvorca. Spalnice za pokretne in nepokretne otroke so bile večposteljne, namestitev otrok v nefunkcionalne prostore dvorca je bil vedno izziv, ki je pestil zaposlene v Zavodu in vplival na organizacijo dela.

1956

1956

Zavod je na Ptuju javnosti prvič pokazal rezultate svojega dela in dosežke habilitacije z razstavo otroških izdelkov.

1962

1962

Zavod je spremenil svoje prvo ime in postal Mladinski zaščitni dom Dornava. V prvem desetletju obstoja doma se je število otrok hitro povečalo.

1963

1963

Prvo desetletnico je Zavod proslavil z 210 otroki in 82 zaposlenimi. Število zaposlenih ni raslo enako hitro kot število otrok. V Zavodu je bila prisotna velika fluktuacija kadra, saj je bilo delo zelo težko.

1965

1965

Svet Zavoda je sprejel sklep, da se Mladinski zaščitni dom Dornava preimenuje v Dom dr. Marijana Borštnarja po pokojnem ravnatelju dr. Marijanu Borštnarju, ki je bil nepogrešljiv pri njegovi ustanovitvi, snovanju razvoja in strokovnem vodenju.  Istega leta je bila v Piranu kupljena hiša za potrebe počitniške kolonije za otroke, ki je služila namenu vsako poletje vse do konca leta 1995.

1966

1966

Vodstvo doma je snovalo gradnjo novega zavoda na Igu pri Ljubljani. Ob nastopu gospodarske reforme leta 1966 se je upanje o novem zavodu izgubilo. Bilo je konec sanj o potrebnem in boljšem, in tako se »Dornava« ni nikoli »preselila« na Ig. Zavod je nadaljeval svojo dejavnost v okolju, v katerem je bil ustanovljen.  Za ravnateljico je bila imenovana dr. Irena Arko, zdravnica, specialistka pedopsihiatrinja. V Zavodu je bilo takrat 232 otrok in 86 zaposlenih.

1968

1968

Sprejet je bil odlok o zavodih za usposabljanje, ki je temeljil na zakonu o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na osnovi tega odloka je »zavod« postal »zavod za usposabljanje«. S tem je formalno pridobil novo dejavnost: vzgojo, izobraževanje in usposabljanje oseb z duševno motnjo. V program vzgoje in usposabljanja sta bila vključena 102 otroka, razporejena v skupine osnovne habilitacije, vzgoje in učne delavnice.

Zavod je dobil novo ime: Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pri Ptuju (v nadaljevanju: Zavod). Povečalo se je število vzgojnega osebja, prostorske razmere so se izboljšale.

V tem letu se je začela izvajati tudi fizioterapija otrok, prav tako pa so se pričele aktivnosti za organizirano izobraževanje strokovnih delavcev.  

1969

1969

Urejeni so bili prostori za bivanje in usposabljanje najmlajših otrok.

1970

1970

Zavod je dobil novega ravnatelja, gospoda Dušana Parazajda, ki je bil specialni pedagog. V zavodu je bilo 249 uporabnikov (varovancev) in 100 zaposlenih.

1971

1971

Dolgoletni upravnik Zavoda gospod Mihael Guček se je upokojil. Istega leta se je v Zavodu pripravljalo in odločalo o prostorski preureditvi celotnega zavoda.

V teh letih se je izvajal sanacijski program, ki je potekal v dveh fazah. Najpomembnejši dosežek prve faze je bila preureditev dveh azilskih oddelkov in oddelka fantovske habilitacije. Z novim programom opreme v preurejenih prostorih je bilo omogočeno bivanje 8–12 varovancev.

1973

1973

Prvič v zgodovini Zavoda so bile v statutu temeljiteje opredeljene naloge, ki so se nanašale na delo z varovanci.

1974

1974

Izdelan je bil Program vzgoje in delovnega usposabljanja kot osnovni program za delo z zmerno duševno prizadetimi. Program je opredeljeval cilje, področja in vsebine usposabljanja.

1975

1975

Potekala je druga faza sanacijskega programa. Na grajskem dvorišču je bilo zgrajeno novo poslopje. V grajskih prostorih pa so bili povečani prostori dekliške habilitacije, prostori stare kuhinje pa preurejeni v prostore za novi oddelek. Celotna prostorska preureditev zavoda je omogočila boljše materialne razmere bivanja in usposabljanja. Zavod v Dornavi je bil edini v Sloveniji za institucionalno obravnavo otrok in mladostnikov s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Kapaciteta mest v njem se je povečala z 255 na 300.

1979

1979

Novi ravnatelj je postal diplomirani psiholog Lenart Klenovšek.

1983

1983

Novi ravnatelj in kasneje direktor zavoda je postal mag. Milenko Rosić, profesor defektologije.

1986

1986

Ustanovljene so bile delavnice pod posebnimi pogoji, v katere je bilo vključenih 23 oseb.

1988

1988

Na področju priprav na obnovo so se izvrševale pomembne naloge in sprejemale velike odločitve. 25. 8. 1988 je Izobraževalna skupnost Slovenije izdala soglasje k idejnemu projektu in sprejela soglasje za financiranje investicije v izgradnjo novega zavoda.

1989

1989

Logopedska obravnava sodi med najmlajše obravnave v Zavodu. Izvajati se je začela z zaposlitvijo prve logopedinje. Podprta je z računalniško tehnologijo in sredstvi, ki omogočajo nadomestno komunikacijo.

1990

1990

Zgrajen je bil novi zavod, ki je obsegal kompleks treh poslopij s kapaciteto  za 180 otrok in mladostnikov. Po preselitvi v nove prostore je prišlo do pomembnega razvoja  fizioterapije. Družabno, rekreativno, kulturno in športno življenje varovancev je postalo zelo organizirano.

1991

1991

Prične se izvajanje delovne terapije. Prve obravnave so bili deležni otroci in mladostniki v obliki individualnega in skupinskega dela.

1992

1992

Delavnice pod posebnimi pogoji so se preimenovale v Varstveno-delovni center, ki je postal nova organizacijska enota Zavoda.

Uvedeno je bilo dnevno varstvo in usposabljanje otrok in mladostnikov v Dornavi.  Razvoj te dejavnosti se je leta 2001 nadaljeval z odprtjem enote dnevnega varstva in usposabljanja otrok in mladostnikov v Mariboru.

1993

1993

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o preoblikovanju zavodov v javne socialnovarstvene zavode. Zavod v Dornavi je dobil novo ime: Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava.

1994

1994

Varstveno-delovni center je prenovil svoje delavniške prostore in posodobil opremo za izvajanje zaposlitvenih programov.

1998

1998

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sprejelo sklep o investicijskem programu in idejnem projektu za izgradnjo bivalnih in habilitacijskih prostorov za 110 odraslih varovancev.

1999

1999

Štiri varovanke so se preselile v samostojno stanovanje v stanovanjski blok v Dornavi.

2001

2001

Zavod je kupil štiri stanovanja.

2002

2002

Zavod je kupil stanovanjsko hišo na Ptuju. V stanovanje in stanovanjsko hišo se je vselilo 28 varovancev iz dornavske graščine. Nastajal je nov kompleks stavb Zavoda v Dornavi.

4. 9. 2002 so bili vsi varovanci preseljeni v nove prostore, kar je pomenilo dosego glavnega cilja ‒ popolno izselitev iz dornavskega dvorca.

2004

2004

Izdana je bila prva številka zavodske revije Štorklja. Predstavniki Zavoda so se udeležili  Abilimpiade v Indiji, v New Delhiju.

2005

2005

RTV Slovenija je posnela film o življenju v Zavodu z naslovom »Pustite vse cvetove, naj cvetijo«, istega leta nas je obiskal tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek.

2007

2007

Pričeli smo z obravnavo skupine oseb z avtizmom, organizirali I. integracijski festival in se udeležili prvega kongresa samozagovorništva v CUDV Draga.

2008

2008

Soorganizatorji šole za izobraževanje terapevtov za terapijo s konji skupaj s fundacijo Nazaj na konja.

2009

2009

Ustanovljena je bila nova enota Varstveno-delovnega centra v Ormožu.

2010

2010

Selitev uporabnikov v stanovanja na Ptuj. Organizirana je bila prva likovna kolonija. Organiziran je bil seminar Snoezelen, namenjen tako notranjim kot zunanjim slušateljem. 31. decembra 2010 je gospa Ida Jurgec postala vršilka dolžnosti Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dornava.

2011

2011

Enajst uporabnikov se je preselilo v hišo, ki se nahaja Na tratah, Ptuj.

2013

2013

Leta 2013 je bil Zavod soorganizator mednarodne konference EASPD in SOUS z naslovom »Jaz in jaz«. V istem letu so se standardni plesalci predstavili s koreografijo Tango poslastica na Festivalu Lent, likovni ustvarjalci pa so sodelovali na dogodku Extempore. Istega leta je bila tudi premiera filma Začarani v nevidne. 25. januarja 2013 je gospa Ida Jurgec uradno postala direktorica ZUDV Dornava.

2014

2014

Premiera filma Tista njena iskrica.

2016

2016

Odpre se nova enota Varstveno-delovnega centra na Vičavi.

2018

2018

Za direktorico Zavoda je bila imenovana gospa Ida Jurgec, profesorica defektologije, funkcijo je opravljala do leta 2020.

2020

2020

Za vršilko dolžnosti direktorice Zavoda je bila imenovana gospa Ivanka Limonšek.

2021

2021

Ustanovljena nova bivalna enota Žabjak.
Pridobitev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec

2022

2022

Ustanovljena nova organizacijske enota Deinstitucionalizacija. Prva vodja organizacijske enote postane gospa Simona Lacko. Zgrajeni so bili novi prostori kuhinje na lokaciji zavoda v Dornavi.

2023

2023

Za direktorico Zavoda je bila imenovana gospa Ivanka Limonšek, diplomirana medicinska sestra in univerzitetna diplomirana organizatorica. Za strokovno vodjo pa je bila imenovana gospa Simona Lacko, profesorica defektologije.

Pridobitev sta novi stanovanjski enoti v Cunkovcih in Cvetkovcih.

Pričetek uvajanja novega modela obravnave uporabnikov po modelu WKS.

2024

Zgodovinska prelomnica v delovanju Zavoda je preselitev vrtca in šole v novo delovno enoto v Mali Nedelji, s čimer je prišlo do ločitve otrok od odraslih.

Novi delovni enoti Varstveno-delovnega centra v Mali Nedelji in v Mariboru.

Pridobitev certifikata za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2015 za celoten Zavod.