INTEGRITETA
ZUDV Dornava si prizadeva za odličnost in najvišjo kakovost ter za upoštevanje najvišjih etičnih standardov na vseh področjih svojega delovanja. To lahko dosežemo le, če se tudi zaposleni zavedamo vrednot in delujemo v dobro institucije. Ključnega pomena pri tem je visoka stopnja integritete.
Integriteta je temeljna vrednota, ki vključuje skladnost, celovitost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Oseba z integriteto je posameznik, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, ob upoštevanju moralnih norm in veljavnim pravom. Organizacija z integriteto je tista, v kateri so zaposleni posamezniki z visoko integriteto, obenem pa tudi sama deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih, in veljavnim pravom. Za potrebe preprečevanja korupcije zakon integriteto definira kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi (3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije). Integriteta je torej lastnost, ki je značilna tako za osebe kot za institucije.
Bistveni temelj vsake institucije, ne glede na njeno pravno-organizacijsko obliko, velikost ali dejavnost, je torej integriteta. To še posebej velja za javni sektor, kjer upravljamo z javnimi sredstvi v korist vseh državljanov. Nobena institucija pa ni imuna na tveganja, ki lahko ogrozijo njeno integriteto. Tveganja, ki lahko ogrozijo integriteto, s tem pa učinkovito ter kakovostno delovanje institucije in njenih zaposlenih, se lahko pojavijo v različnih oblikah – malomarnem finančnem upravljanju, nepravilnih postopkih pri javnih naročilih, nepotizmu pri zaposlovanju, kršitvah, povezanih z zagotavljanjem varnosti podatkov – in to na katerikoli ravni institucije. (Povzeto po: Priročnika o uresničevanju načrta integritete, Komisija za preprečevanje korupcije, 2025, str. 3).
Ključ do višje stopnje integritete je načrt integritete. Ta dokument nas obvešča o korupcijskih tveganjih in tveganjih za kršitev integritete pri delu ter opredeljuje ukrepe za njihovo preprečevanje. Ker tveganjem v javnem sektorju zaradi njihove narave običajno posvetimo manj pozornosti, saj navadno nismo neposredno oškodovani, je še toliko bolj pomembno, da k njim pristopimo načrtovano in kolektivno. Načrt integritete pa ima smisel le, če ga dejansko uporabljamo. Ključno je, da zaživi v praksi, da ga redno posodabljamo, presojamo učinke ukrepov in predlagamo nove.
Z Načrtom integritete se opredelimo do različnih vrst tveganj, kot so:
- tveganja, povezana s specifiko poslanstva institucije ter z različnimi notranjimi in zunanjimi razmerji — ocena tveganj je prepuščena zavezancu, ki jih prepozna pri svojem delovanju (npr. izdaja dovoljenj, licenc, soglasij, potrdil, zavezujočih mnenj, osebnih dokumentov, potrjevanje pogodb, izvajanje overovitev ipd.);
- tveganja v zvezi z zaščito prijaviteljev v skladu z zakonom, ki ureja zaščito prijaviteljev;
- tveganja v zvezi z darili, kot jih opredeljuje ZIntPK;
- tveganja, povezana z integriteto, kot jo določa ZIntPK;
- tveganja za korupcijo, kot jo opredeljuje ZIntPK;
- tveganja, povezana z lobiranjem, kot ga opredeljuje ZIntPK;
- tveganja v zvezi z izvajanjem načrta integritete zavezanca, kot jih določa ZIntPK;
- tveganja, povezana z nasprotjem interesov, kot ga opredeljuje ZIntPK;
- tveganja glede nezdružljivosti funkcij, kot jih določa ZIntPK;
- tveganja v zvezi z omejitvami poslovanja, kot jih določa ZIntPK;
- tveganja v zvezi s prijavo premoženjskega stanja, kot ga določa ZIntPK;
- tveganja v zvezi s protikorupcijsko klavzulo in izjavo o lastniški strukturi, kot ju opredeljuje ZIntPK;
- tveganja, ki jih posameznim zavezancem za njihovo upravljanje določi Komisija ali pa jih Komisiji za posamezne ali skupino istovrstnih zavezancev predlagajo revizorji ali državni organi z nadzorstvenimi pristojnostmi.
V delovnem okolju se moramo dosledno izogibati nasprotju interesov. Gre za položaj, v katerem zasebni interes uradne osebe vpliva, ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.
S tveganji se ne soočamo zgolj pri dejavnosti, temveč tudi na drugih področjih. Eno izmed tveganj predstavlja sprejemanje daril. Posebej pomembno tveganje pa predstavlja področje javnih naročil, kjer lahko pride do vplivanja na izid postopkov. To tveganje preprečujemo s skrbno in samostojno pripravo analiz, kritičnim presojanjem pridobljenih podatkov, doslednim beleženjem stikov s ponudniki, vzpostavitvijo formalne komunikacijske poti, oblikovanjem notranjih kontrolnih mehanizmov in enakim posredovanjem informacij vsem udeleženim.
Da bi integriteta zaživela tudi v praksi, moramo korak naprej storiti vsi. Le s skupnimi močmi in voljo lahko namreč dosežemo želene cilje in preprečimo uresničitev tveganj. Ključno pri tem je, da smo med delovnim procesom pozorni na potencialna tveganja, o njih pravočasno obveščamo pristojne in si prizadevamo izboljšati ukrepe, ki bodo tveganja čim bolj omilili.
POOBLAŠČENEC ZA INTEGRITETO
Z namenom učinkovitega izvajanja ukrepov za krepitev integritete je vodstvo Zavoda, v skladu z 10. členom Smernic za uresničevanje načrta integritete, imenovalo pooblaščenko za integriteto: mag. Andrejo Raduha. Njene naloge med drugim vključujejo izvajanje načrta integritete, redno in obdobno ozaveščanje zaposlenih, svetovanje na področju krepitve integritete, načrtovanje in organizacijo rednih usposabljanj zaposlenih, tudi novozaposlenih.
DELOVNA SKUPINA
V skladu z 8. členom Smernic za uresničevanje načrta integritete je vodstvo Zavoda imenovalo delovno skupino, za podporo pooblaščenki. Njena naloga je podpora pri izvajanju ukrepov, aktivno sodelovanje z zaposlenimi ter zbiranje in predlaganje idej za čim bolj premišljeno, racionalno in kakovostno izbiro načinov, poti in ukrepov za dosego ciljev načrta integritete.
Povezava:
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,
- Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji,
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril.
Interni akti:
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih zaposlenih v zvezi s sprejemanjem daril.
ETIČNA KOMISIJA
Etična komisija v Zavodu je neodvisno posvetovalno telo, ki ima naloge ugotavljanja in presoje etičnih odklonov v odnosu med zaposlenimi oz. uporabniki.
Etična komisija pri ugotavljanju etičnih odklonov v medosebnih odnosih upošteva Kodeks ravnanja zaposlenih v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Naloga etične komisije je obravnava prijav delavcev, ki menijo, da je njim ali komu od zaposlenih ali uporabnikov kot posledica nedopustnega ravnanja kršena osnovna pravica do integritete. Ta pravica je brezpogojna in jo uživajo vsi zaposleni in uporabniki v Zavodu.
Pravilnik o organizaciji in delovanju etične komisije ZUDV Dornava