2021

V bivalno enoto Žabjak se je v torek, 2. 11. 2021, kljub zelo turbulentnemu obdobju, vselilo 7 stanovalcev, 8 11. 2021 so se v svoj novi dom preselili še trije stanovalci. Enota bo popolno zaživela, ko se bo covid situacija umirila.

Selitev je potekala mirno, s polno pričakovanj, pa vendar s pozitivno energijo.

Da je vse potekalo po načrtu, gre velika zahvala vsem, ki so sodelovali pri pripravi in pri sami selitvi. Strpnost in pripravljenost delovnega tima je bila izjemna.

Zdravljici se je na dan selitve pridružila tudi v. d. direktorica, gospa Ivanka Limonšek. Navdušenje ob selitvi je bilo veliko tudi pri svojcih.

Priložene slike bodo najbolj nazorno opisale dogajanje prvih dni v bivalni enoti Žabjak.

Stanovalcem bivalne enote Žabjak želimo kvalitetno bivanje v novem okolju.

Simona Lacko, prof.def.
Vodja službe za področje deinstitucionalizacije

»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu«

30.  SEPTEMBRA JE ZNOVA ŽIVELO GESLO SPECIALNE OLIMPIADE

Na Atletskem stadionu Poljane – Športni park Tabor je v organizaciji Centra Gustava Šiliha Maribor potekal Atletski miting Specialne olimpijade Slovenije.
Zbralo se je preko 250 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz vse Slovenije. Seveda, manjkala ni niti skupina športnikov našega zavoda. Športnikov – zmagovalcev.
5 fantov naše šole, ki so se, ob požrtvovalni trenerki Marjeti Gomilšak, pripravljali v različnih disciplinah in v svojih tekmovalnih skupinah posegli po medaljah:

• Nevzet Hadžić, tek na 100 m, zlata medalja,
• Aleš Pipenbaher, tek na 50 m, zlata medalja,
• Jaka Vrbnjak, met vorteksa, srebrna medalja,
• Tadej Koren, met žogice, bronasta medalja in
• Tomi Vračko, ki  je svoj najboljši izmerjeni rezultat presegel za 4 s. Na cilj je pritekel prvi, tako da je za seboj pustil dimno zaveso, a je zaradi prevelikega odstopanja od svojega povprečnega rezultata, doživel diskvalifikacijo. Zadovoljil se je z listkom in razlago, da je bil prehiter in niso uspeli izmeriti rezultata.

S težkimi kovinami okrog vratu smo se odpravili na dvorišče gostitelja, kjer so nam ob dobrem kosilu namenili še darila – sončna očala pokrovitelja prireditve Toyote Slovenija.
Vam smo  namenili nekaj utrinkov zmagovitega dne.

Polona Berlak

Spoštovani starši!

Obveščamo vas, da je v skladu z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, priporočeno testiranje s testi HAG za samotestiranje v domačem okolju in ga prostovoljno izvedejo tudi učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče.

Teste za samotestiranje lahko dvignete v lekarni s potrdilom o šolanju oz. s predložitvijo kartice zdravstvenega zavarovanja upravičenca. Testiranje s testi HAG za samotestiranje se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih.

V primeru pozitivnega rezultata zakoniti zastopnik obvesti osebnega zdravnika, ki otroka napoti na potrditev z metodo PCR.

Ob sumu ali potrjenem primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 v vzgojno izobraževalnem zavodu vodstvo zavoda ravna v skladu z navodili NIJZ.

Hvala za razumevanje!

Cepljenje predstavlja enega izmed najpomembnejših in najučinkovitejših ukrepov pri omejevanju širjenja virusa Covid-19. S cepljenjem zaščitimo sebe, svoje družinske člane, prijatelje, sodelavce in druge, s katerimi smo v stiku.Žal je trenutna precepljenost, ki je temelj za kolektivno imunost naše družbe, še vedno nizka.

Več si lahko preberete v pozivu...tukaj

Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (ZUDV Dornava) je socialnovarstveni zavod, v katerem s procesi izobraževanja, usposabljanja, zdravstvenim varstvom in zdravstveno nego, zdravstveno rehabilitacijo, psihološko in socialno obravnavo, z zaposlitvijo pod posebnimi pogoji ter s socialno varstvenimi procesi prispevajo k celovitemu razvoju oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter jim omogočajo socialno vključenost v obsegu njihovih zmožnosti in jim zagotavljajo socialno varnost. Od leta 2009 se to poslanstvo nanaša tudi na osebe z nezgodno poškodbo glave. Specialni interdisciplinarni procesi se odvijajo v Centru za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (OE VDC Dornava) v katerem nastajajo različni izdelki, ki so odraz spretnosti uporabnikov vključenih v delavnice. Prav posebna enota centra so zaposlitvene delavnice na lokaciji stare vojašnice na Vičavi (DE VDC Ptuj), v katerih vsak posameznik najde svoje zadovoljstvo, saj lahko preizkusi svoje spretnosti in znanja v izdelovanju najrazličnejših izdelkov iz lesa in tekstila, polet domišljiji pa dopušča umetniška kreativna delavnica. Uporabniki so veseli zadovoljstva kupcev, ki pridejo v njihovo prikupno in dobro založeno trgovino z raznovrstno paleto uporabnih izdelkov. Tako lahko v njihovi trgovini najdete npr. izdelke za gospodinjstvo (podstavki, pladnji, prijemalke, krpe, predpasniki, prti, pogrinjki…), lično embalažo (nosilke za vino, škatle, skrinjice …), igrače za otroke (račke, otroška postelja, gugalnica, otroški stol…), unikatne izdelke iz gline ter mnoga druga izvirna darila za najrazličnejše priložnosti.

Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nas je počastil s svojim obiskom. Seznanili smo ga s potekom življena v zavodu ter gradnjo kuhinje. Uporabniki so skupaj z zaposlenimi pripravili presenečenje, ki ga je minister sprejel kot izziv in se jim pridružil pri plesu svetovne uspešnice Jeruzalema.

Videoposnetek plesa ob dobrodošlici

Spoštovani starši!

Obveščamo vas, da bo naša šola v času » zapiranja države » tekla po dosedanjem urniku. Starši, ki boste otroke kljub temu obdržali doma, vas prosimo, da o odsotnosti obvestite razrednika.

V kolikor bodo navodila v prihodnje drugačna, vas bomo sproti obveščali.

Z lepimi pozdravi,

Rosanda Sitar

V petek, 19. marca 2021, obeležujemo že 14. svetovni dan spanja, tokrat s sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. Svetovni dan spanja je pod okriljem Svetovne zveze za spanje (WSS) organiziran mednarodno priznan dogodek, namenjen ozaveščanju javnosti o prepoznavi spanja in njegovega pomembnega vpliva na naše zdravje. Svetovne dneve spanja smo vsako leto obeleževali  v okviru  Slovenske skupine za spanje, ki deluje v sklopu ESRS-Evropske zveze za raziskave spanja. Letos bomo promocijo tega svetovnega dne obeležili širše, s sodelovanjem različnih inštitucij in organizacij ter podporo Ministrstva za zdravje. S skupnim prizadevanjem bo pozornost širše javnosti in tematika spanja v slovenskem prostoru še bolj prepoznana.

Letošnji slogan opozarja na osnovno človekovo potrebo po urejenem spanju. Izpostavljeno je spanje kot  »steber zdravja« in prednosti, ki jih takšno spanje prinaša za zdravo prihodnost. Študije so pokazale, da je urejeno spanje (vsak dan ob približno istem času s ponavljajočim se številom ur kakovostnega spanja) povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke. Raziskave so pokazale povezavo med urejenim spanjem in boljšo učno uspešnostjo ter telesno pripravljenostjo. Urejeno spanje prispeva k temu, da se zjutraj zbudimo polni energije ter dinamično izpeljemo dnevne zadolžitve in smo pri tem lahko primerno telesno dejavni. Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano s slabim duševnim zdravjem.

Slovenci premalo spimo. V letu 2020 smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije. Glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti. V zadnji raziskavi HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, NIJZ 2018)  smo ugotovlili, da v Sloveniji le nekaj več kot petina (22,1 %) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Deloma je to lahko posledica prezgodnjega pričetka šolskega pouka, ki pogosto ne upošteva biološke danosti mladostnikov in mladih odraslih s fiziološkim zamikom faze njihove cirkadiane biološke ure. Dodatno k tem težavam prispeva tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času in hkrati nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi.      

Epidemija covid-19, ob kateri so zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov ter ob tem preživijo tudi več časa v zaprtih prostorih in so posledično manj telesno dejavni, prinaša dodatna tveganja za to kronično neprespano populacijo.

Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije COVID-19 (Oddelek za psihologijo, FF UM in Laboratorij za motnje spanja, UKCLJ, 2020) je pokazala, da se je pri 37 % študentov kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, skoraj polovica vprašalnih študentov pa je doživela poslabšanje urejenosti spanja. Študenti, ki so imeli poslabšano urejenost ritma, kakovost ali dolžino spanja, so doživljali več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike kot tisti, ki so poročali o ohranitvi ali celo izboljšanju omenjenih vidikov spanja v času epidemije.

V času pandemije covid-19  je še posebej pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost svojega spanja. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Pomaga nam pri uravnavanju stresa in učinkovitem prilagajanju na trenutno situacijo. Ne nazadnje pa moramo za urejeno spanje skrbeti tudi v času dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije.

Podpisani:
Slovenska skupina za spanje
Center za motnje spanja
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa in spletišče Zdrava glava
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.

Aktivnosti podpira Ministrstvo za zdravje

Dodatne informacije:

Center za komuniciranje
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01 2441 494, 01 2441 587

pr@nijz.si
www.nijz.si
Podatkovni portal NIJZ