menuimage 1

Skrb za duševno zdravje

 

Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju so bolj ranljivi za pojav psiholoških (in psihiatričnih) težav in motenj kot osebe brez motenj v duševnem razvoju. To je posledica več medsebojno prepletenih dejavnikov, najpomembnejši med njimi pa je posameznikov razvojni nivo – vedno ko neugodne okoliščine potisnejo posameznika preko njegovih zmožnosti spoprijemanja, se poveča verjetnost za pojav psihopatoloških mehanizmov. Na posameznikovo vedenje in čustveno blagostanje pa obenem vpliva še veliko drugih notranjih značilnosti (npr. osebnostne dimenzije, način senzornega procesiranja, bolečina) in zunanjih pogojev (npr. razvojno neustrezno okolje, stresni dogodki, konfliktni medosebni odnosi). Za osebe z motnjo v duševnem razvoju je dokaj običajno, da svojo stisko izražajo samo preko problematičnih vedenj, še toliko bolj, če so njihove sporazumevalne zmožnost na predbesedni stopnji.  Problematična vedenja so nezaželjeni interakcijski slogi med posameznikom in njegovim okoljem, ki imajo vrste neugodnih posledic za osebo samo (npr. izmaličenost in bolečina po samopoškodovalnem vedenju, nastanitev v bolj omejujočem okolju zaradi agresivnih izbruhov) in okolje (npr. poškodbe vrstnikov, izgorelost podpornega osebja, finančni stroški psihotropične medikacije).

 

V Zavodu Dornava se s problemom problematičnih vedenj od leta 2009 ukvarjamo sistemsko. Naš dolgoročni cilj je, da bi bili zmožni ne le prepričljivega odzivanja na vedenjske krize naših stanovalcev, temveč tudi oblikovati optimalno okolje, ki bi predstavljalo varovalni dejavnik njihovega duševnega zdravja.

 

Oblikovali smo tim za duševno zdravje oseb z motnjo v duševnem razvoju, v katerem je zastopanih pet strokovnih disciplin in ki stremi k utrjevanju interdisciplinarnega pristopa, v katerem je poudarek na holističnem pogledu na posameznika, načrti obravnave pa so integrativni. V fazi implementacije smo še posebej pozorni, da storitve niso popredalčkane in razdrobljene.

Tim za duševno zdravje Dornava

 

V timu so zastopane naslednje discipline: delovna terapija, psihologija, specialna in rehabilitacijska pedagogika/defektologija, socialno delo ter zdravstvena nega. Po potrebi v tim vključimo tudi pripadnike drugih strok (npr. logopedija, fizioterapija) in skrbniško osebje.

 

Ker se vsaka uspešna intervencija začne z dobro konceptualizacijo primera, vidimo začetne ocene kot temelj našega dela. Vsak član tima v tem začetnem ocenjevalnem postopku prispeva svoj specifični strokovni del, končna ocena in diagnoza pa sta skupno delo vseh. Na podlagi tega nato skupaj oblikujemo intervencije tako, da ustvarjalno vključimo strokovno védenje in presojo vseh članov tima. Nad nadaljnjim procesom sporočanja  bistvenih vidikov konceptualizacije primera osebju, izvajanja predlaganega intervencijskega načrta ter odločanja o potrebi po formalni evalvaciji bdi eden izmed članov tima – koordinator primera.

 

Izobraževanje zaposlenih Petje me pomirja Smejem se, ker mi je lepo Timsko delo
Izobraževanje zaposlenih Petje me pomirja Smejem se, kjer mi je lepo Timsko delo
       
To bom poslušala To znam in to zmorem Z vami mi je dobro kjerkoli  
To bom poslušala To znam in to zmorem Z vami mi je dobro kjerkoli