Kulturno bogastvo različnih
Kar nekaj let zapored so v našem zavodu prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bogatili učitelji iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Takrat je naš oder dobil drugačno podobo. Takšno, kot jo imajo glasbeni odri. Z orkestrom smo potovali skozi ljudske pesmi, popevke naše dežele in številne druge zgodbe. Vsako leto znova so melodije milo pobožale naše duše, za kar smo izredno hvaležni.
Letos so se našemu povabilu k skupni počastitvi praznika velikega pesnika Franceta Prešerna odzvali kolegi iz Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Preden smo oder prepustili gostom, so učenci naše šole – Štefanija, Nevzet, Tomi in Jaka– slavnostno odpeli slovensko himno. Sledili so Orffovi instrumenti, s katerimi so mladostniki nežno, a živahno napolnili prostor. Suvereno so izvabljali zvoke iz svojih glasbil ob spogledovanju z učiteljico Klementino Mikec Korpič. Skupina bobnarjev, učencev učiteljice Jasne Veber Zazula, nas je prežela z ritmom, ki nas je premetaval v različni hitrosti, tempu.
Na koncu sta Žiga in Nejc, učenca OŠ Ljudevita Pivka, z gibčno koreografijo na Modrijanovo Rock me,dodobra ogrela naše dlani.
Pridružili sta se nam tudi učenki Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Zala Zarja Mesec na harmoniki in Hana Berlak z violino. Predstavili sta kratke, bolj ali manj nam znane pesmi, kot so Mojčina pesem, Marko skače, Nad mestom se dani, Abraham ma sedem sinov, Por una Cabeza, 1. Sanjarjenje, ...
Proslavo smo zaključili z zgodbo o Kurentu, ki nam jo je na edinstven način približala izvirna pravljičarka Liljana Klemenčič.
Dragi gostje, vsem se vam še enkrat zahvaljujemo za kulturno bogastvo, ki ste ga podelili med nas.
Z vami delim nekaj besed, ki sta jih zapisali dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Polona Berlak
Hana Berlak, violina
Moja izkušnja
Obisk ob prazničnem dnevu Franceta Prešerna mi predstavlja lepo izkušnjo, saj sem imela možnost otrokom s posebnimi potrebami z odigrano malenkostjo polepšati dan. Izbrala sem pester in zanimiv program, ki je dosegel glavni namen in po navdušenju sodeč, osrečil uporabnike. Dan je bil zame tudi poučen, saj sem spoznala, da se iskrena sreča skriva za podarjenim nasmehom, odigrano noto, prijetnim pogledom. Navdahnila me je hvaležnost, da sem, da lahko osrečujem. Videla sem srečo, ki ne pozna ljubosumja ali nevoščljivosti in neizmerno hvaležnost za tako male, nam neopazne stvari.
Hvala Zavodu Dornava za možnost vstopa v vaš in njihov drugačen, poseben svet, za prijeten sprejem delavk in slastno pogostitev.
Hvala.
Zala Zarja Mesec, harmonika
Četrtkovo druženje v Zavodu Dornava, ob Prešernovi prireditvi, je bila zame nadvse prijetna izkušnja. Nikoli prej še nisem imela priložnosti igrati pred otroki s posebnimi potrebami in sem tako prvič izkusila tovrsten odziv poslušalcev. Moč je bilo zaznati iskrenost, navdušenje, veselje in hvaležnost. Včasih se ljudje preveč obremenjujemo z nepomembnimi in negativnimi stvarmi, ki nam zastirajo pogled na melodijo preprostosti, pristnosti in globokega podoživljanja ter čutenja vsakdana in sočloveka. Ti otroci pa to melodijo znajo slišati. In taki trenutki te spomnijo, kaj je pravi namen glasbe; spodbuditi čustva ter povezati ljudi med seboj. Hvaležna sem, da sem v Zavodu Dornava lahko oddala svoj nasmeh in se lahko nalezla vaših.